projekt 53 je večpredstavnostni performans literarnega vhodnega in glasbeno slikarskega odzivanja. gregor rozman je posegel po detabuiziranju konfliktov v odnosih med žensko in moškim ter napisal nekaj žgečkljivih zgodb, ki jih predstavi sam, s pomočjo sintetiziranih glasov. med prebiranjem ga v živo na akustični kitari spremlja in lovi ustrezno odzivno atmosfero jazz glasbenik marko mozetič. produkcija svojo širino konča na platnih, in sicer renata grmovšek, ki je navdih zamrznila v čas, nič manj cenzurirano ne poseže po čopiču.

v nadaljevanju kolumne sledi podrobna predstavitev projekta 53, v spodnji levi večji kolumni pa se nahajajo poročila in koščki ustvarjalne energije s posameznih produkcij projekta.

pozimi 2006/07 smo trije ustvarjalci razmišljali o tem, kaj bi se zgodilo, če bi povezali več različnih stilov umetniškega izražanja v celoto, en sam vtis. seveda sem se, bebec, domislil nečesa, česar so se šli mnogi avtorji že pred mojim rojstvom. kako zveni slika, ki ste jo videli na razstavi? kakšna je v mislih slikovna podoba slišanega glasbenega zaporedja? kako čutimo literaturo? je tekst treba prebrati, slišati, ali hitreje in enostavneje - razbrati iz slike ali notnega črtovja?

zaradi odgovarjanj na ta vprašanja je nastal multimedijalni dogodek, serijske produkcije pod imenom projekt 53; pet del, ki jih trije avtorji izrazijo vsak na svoj način, od teh pa sta odziva dveh avtorjev provocirana s strani vhodnega medija, v mojem primeru petih tekstov, za katere sem bil tudi nominiran za nagrado
mlade literature urška 2007 (slovenj gradec, 26. in 27. oktobra).

večpredstavnostni projekt sta finančno podprla še jskd in občina medvode. avtorji se zahvaljujemo vsem mecenom, tako umetniškim, finančnim kot medijskim, hkrati pa poudarjamo, da finančnih sredstev ne porabimo za lastne honorarje.

projekt 53 je svoje rojstvo dočakal 19. oktobra. pobudo za začetek ustvarjanja sem podal po opazovanju kolegice slikarke, katero je prebiranje enega izmed mojih proznih del navdušilo za takojšnje slikarsko odzivanje, podobno pa se je na njene in moje stvaritve odzval tudi kolega glasbenik.

projekt je namenjen
tudi mladim, ki imajo težave z vrednotenjem in nadziranjem lastnega ega in spoštovanjem ustvarjalnosti svojih kolegov. svet vedno bolj usodno patološko narcistične mladine lahko napademo z odzivanjem na ustvarjalnost drug drugega. vir s podobnim ali pa različnim umetniškim medijem v opazovalcu produkcije vzbudi željo po lastnem ustvarjanju. v zameno za izhajanje iz vira pa odzivanje vključuje tudi nagrado temu egu ustvarjalca. pri projektu 53 gre namreč za potrebo po svobodnem odzivanju, na katerega vir nima vpliva. med ustvarjanjem se ustvarjalci ne ozirajo na trende, pač pa medij ustvarijo na podlagi lastnih, s strani družbe čim manj popačenih vplivov na umetniško izražanje. že prva produkcija projekta 53 je to pravilo potrdila, saj sta tako slikarka kot glasbenik presenetila s čisto drugačnimi izdelki, kakršne bi pričakoval literat, vendar jim v nobeni meri nisem nasprotoval. še več; moje predloge po večji transparentnosti odzivanja na tekste sta konstruktivno odklanjala in izdelala stvaritve, na katere sem zelo ponosen, in ki projekt 53 ne predstavljajo kot intermedijalnega, temveč multimedijalnega.

projektu sta se torej posvetila še poklicna umetnika, in sicer:
slikarka renata grmovšek in glasbenik marko mozetič. grmovškova je pripravila velika platna, na katerih je upodobila svojo interpretacijo petih tekstov. mozetič je s studijskimi glasbeniki v novogoriškem studiu posnel uvod in izhod iz literarno glasbenega performansa, ki ga v živo obogati s spremljavo na akustični kitari.

://ponovitve projekta 53

mkc medvode, 19.10.2007, ob 2353
mkc medvode, 07.02.2008, ob 2100
rdeča ostriga, škofja loka, 20.03.2008, ob 2000

 

://reprodukcija slikarskih del projekta 53

@ slikarka: renata grmovšek (fotograf: janez pelko):


urbani kaotik, 2007, 150x95


faktor presenečenja, 2007, 150x180


ženske v uniformah, 2007, 150x180


adagio, 2008, 150x180


ples mrtvecev, 2008, 150x180

 

://vhodne točke tretje produkcije

@ v sproščenem ozračju škofjeloške rdeče ostrige sta razstava renate grmovšek (štiri slike, od teh ena noviteta) in improvizacija marka mozetiča (med katero je bil obiskovalcem najbolj znan refren pička, lahko voziš moj avto) spremljali tekst in narekovali značilnost prebiranja sedmim kratkim zgodbam (dveh različnih avtorjevih alter egov), in sicer:
# helenino srce (crux_ansata),
# urbani kaotik (kurbizem),
# faktor presenečenja (kurbizem),
# ženske v uniformah (kurbizem),
# adagio (crux_ansata),
# ples mrtvecev (kurbizem),
# tenis in penis (kurbizem).

 

://izhodne točke tretje produkcije

@ foto: janez pelko:

 

://vhodne točke druge produkcije

@ prešernovi soneti nesreče (prva umetniška produkcija sintetiziranega govora v zgodovini slovenskega jezika)

@ soneti nesreče vs. pamfleti sreče (priredil: gregor rozman)

 

://izhodne točke druge produkcije:

@ video: emina in urška djukić:

 

@ odziv vesti(.si)

 

://vhodne točke prve produkcije

@ teksti (avtor: gregor rozman, glas: renata grmovšek)

@ uvodna glasba (avtor: marko mozetič)

@ končna glasba (avtor: marko mozetič)

 

://izhodne točke prve produkcije

@ video: tvm:

@ foto: emina djukić:

 

://spontano odzivanje

nenadejana produkcija projekta 53 je nastala na literarnem vikendu natečaja javnega sklada rs za kulturne dejavnosti urška 2007 v slovenj gradcu. dramatizacijo dialogov v tekstu urbanega kaotika je režiral profesor andrej makuc, uprizorila pa sta jo člana gimnazijskega kulturnega društva iz slovenj gradca nataša barle kot val in klemen putar kot deus. ob tej priložnosti bi se zahvalil še gimnazijki živi škrlovnik za narisano karikaturo (spodaj) in vsem, ki so mi polepšali 26. in 27. oktober 2007, hkrati pa čestitke zmagovalki literarnega vikenda, mirani likar bajželj!