|
kurbizem je stil pisanja, ki je neposreden in včasih negativno nastrojen
do okolice, v kateri funkcionira sebični protagonist. še posebej pa je
(kot kritičen do odnosov) produkt avtorjevega opozarjanja na probleme v
družbi.
zgodbe si sledijo kronološko z novejšimi pri vrhu. njihovo
komentiranje je omogočeno na
vest.si. še posebej se veselim
negativnih komentarjev.
uradna
literarna kritika davida bedrača za
jskd, 2007:
»zgodbe, ki so
žanrsko najbliže kratkim, čeprav ne povsem, so nabite z zakonitostmi
urbanega. osrednja književna oseba je na videz razčlovečena; zgodbe
njegovega življenja bežijo mimo njega, tako da je on, čeprav bi moral
biti središče le-teh, zgolj mimobežnik, opazovalec, okuševalec.
zgodbe, pisane skozi oči prvoosebnega pripovedovalca, so nabite z jezo,
agresivnimi odnosi, 'žuri', ki nimajo nobenega pravega cilja. osebe, ki
nastopajo v teh zgodbah, so obremenjene z lastnim egom, pa vendar jih
osnovna človeška (biološka in sociološka) logika vleče v odnose z
drugimi. in tu se zatakne. zlasti osrednji junak težko zdrži odnos z
žensko, pa tudi sicer so njegovi stiki z ljudmi precej prazni. resnično
ljubezen do ženske zakrije z grobimi komentarji, kletvicami in
surovostjo. tako med zgodbo (ki je mimogrede tudi ženskega spola) in
žensko nastane očitna podobnost - pripovedovalec obe ljubi, a obenem ima
do njiju odklonilen odnos.«
marko sodec, pred nastopom v novi gorici, 2009: »gregor rozman je
človek, ki pri pisanju ne pozna počitka. vsakotedenske objave njegovega
dućeta na blogu vest.si so predmet polemik ter ostrih komentarjev
zadrtih bralcev. s svojim brezkompromisnim pristopom marsikomu hipoma
sname ter polomi okvirje rožnatih očal. z opuščanjem klasičnih norm
slovnice se upira ustaljenosti. urbane peripetije njegovih
marginaliziranih anti-junakov, ki so vrženi v negotovi svet krute
realnosti pa odsevajo hiperrealizem, ki je začinjen z mesenostjo,
nasiljem ter nepredvidljivim razpletom. rozman ostaja kritik debelih
bogatunov, prijatelj kurb in zavetnik klošarjev. ponuja nam zabavno
branje, ki ima končni namen, da bralca privede do resnega razmisleka o
deformaciji sodobne družbe.«
tudi na tej strani so
objavljeni zgolj
osnutki. |