|
V času dneva zemlje in dneva knjige (22 in 23. aprila) se pisatelji
podamo v gozd,. Tam v zahvalo za papir in knjige, na podlagi katerih se je razvil človek, beremo drevesom. |
|
|
Branja drevesom |
|
|
Dogodek se je začel spontano, med načrtovanjem izvedb literarno umetniške sekcije lokalnega ljubiteljskega kulturno umetniškega društva. Kmalu po začetnem letu 2016 je projekt prerasel prvotne okvire kraja in časa. |
|
|
Zaradi bolj intimnega pristopa k vabljenju udeležencev Branj drevesom (pobuda se je širila od ust do ust in prek družabnih omrežij) za pobudo veliko ljudi še sploh ne ve. Zato predlagam, da o njej sporočite vsem, ki bi jih utegnila zanimati. |
|
|
Osnovna ideja je organizirati literarni večer oziroma dan v naravi, najraje v gozdu in obiskovalcem prebirati leposlovje. Sprva so se branj udeleževali le avtorji, ki so brali svoje izvirno leposlovje, drugi obiskovalci pa so besedam zgolj prisluhnili. Kasneje so se pobudi pridružili še najbolj strastni bralci leposlovja in s seboj nosili priljubljene knjige ter prebirali odlomke iz njih. Koliko drevesa dejansko slišijo naše besede ter občutijo našo navzočnost, ostaja skrivnost, tako kot marsikaj v gozdu. Pomembno je, da so besede, ki so prebrane ali izrečene, udeležencem pri srcu. Tako z branji lahko dosežemo, da se ljubitelji leposlovja - pisatelji in bralci - vsaj enkrat na leto podajo iz zaprtih prostorov, v naravo in osvobodijo besede. |
|
|
Pobuda Branja drevesom vsebuje tako kulturno umetniške kot trajnostne elemente, lahko pa jo vzamemo tudi kot rekreativno ali turistično prireditev. Prireditev nikoli ni javna, saj ni namenjena večjemu številu obiskovalcev, ampak osebnemu povabilu in povabilu vaših prijateljev, ki bi jih lahko zanimala. Srečanje je namenjeno tako tistim, ki ne verjamejo v metafizičen svet dreves, kakršnega človek vsak dan odkriva znova, in so se ga udeležili le zaradi prebiranja ali poslušanja besed, kot tudi tistim, ki so se ga dejansko udeležili zaradi branja drevesom in branja dreves. Zavedati se moramo, da so besede, ki jih iz svojih ust pošiljamo bitjem v naši okolici, omejene, in da v naravnih zakonitostih obstajajo širše, močnejše in hkrati neposredne povezave pri prenašanju podatkov. Slednjih sodobni ljudje nismo več zmožni, saj smo z izumljanjem misli in besed nanje pozabili. |
|
|
|
|
|
|
|
|
ZGODOVINA BRANJ DREVESOM |
|
|
Sicer smo se pisatelji in pesniki ter na splošno vsi pišoči od leta 2015 vsak po svoje zahvaljevali drevesom za papir in knjige, v katere smo zapisali znanje, na podlagi katerega se je razvila naša civilizacija. Enkrat letno, to je v bližini svetovnih dni zemlje in knjige smo se drevesom zahvaljevali skupaj z nekakšnim literarnim dnevom v gozdu, ko smo se med izletom v naravo in priložnostnimi postanki ustavljali ter prebirali svoje izvirno leposlovje oziroma drugo literaturo. Dobivali smo se več let ter se na pot podajali pod vodstvom gozdnega mistika in pesnika Jakoba Šubica, univ. dipl. gozdarja. Pri branjih so v preteklosti že sodelovali (navedeni po abecedi): Agata Trojar, Alenka Jovanovski, Alja Adam, Barbara Pregelj, Carmen L. Oven, Eva Kovač, Feri Lainšček, Glorjana Veber, Gregor Rozman, Jakob Šubic, Kaja Teržan, Kobrowsky, Maja Gal Štromar, Mladen Blažević, Peter Rezman, Peter Semolič, Saška Kalič, Žiga Valetič in drugi. |
|
|
Branja drevesom 2020: |
|
|
|
|
|
|
|
