štel sem si v veliko čast, da sem lahko pod taktirko poklicnega režiserja branka kraljeviča prvič stopil tudi na odrske deske. premiero smo odigrali 8. aprila 2006, ugo pa se predvsem zaradi neučinkovite promocije in pomanjkanja časa protagonistov ni prijel, tako da smo to dramatično komedijo ponavljali zgolj petkrat. ena od mojih največjih želja ostaja, da bi predstavo še kdaj ponovili.

carla vistarini:
://ugo
komedija

prevedel in režiral:
branko kraljevič

igrajo:
albert: boštjan luštrik
simona: kaja kraljevič
ugo: gregor rozman

po nenavadnem spletu okoliščin se v stanovanju nezaposlenega alberta in ambiciozne simone znajde nadvse čuden stvor - nekakšen vmesni člen, ki je lahko gorila, lahko pa tudi človek. splošno zmedo, ki traja zaradi pričakovanega obiska simoninega direktorja na domači zabavi, ta stvor iz evolucijske preteklosti, na katero smo s svojo družbeno avtomatizacijo pozabili, samo še potencira. alberta vsakodnevna sproščenost in simonine tendence po večji družbeni prilagodljivosti spravljajo v precep in obup, ki meji na vsesplošno nesposobnost. simono, na drugi strani, pa njena kariera napravi podčrtano kolerično in čustveno hladno žensko na prehitrem začetku krize srednjih let. v procesu v dveh dejanjih, skozi kateri boste kotalili klopčič z navideznim gordijskim vozlom zapleta vse do prihoda simoninega božanstva in albertovega posmeha na zabavo, vas bo humanoidni ugo opomnil na tisto pristno človečnost, ki ste jo izgubili v medsebojnih odnosih stresno naravnane potrošniške družbe. predstava bo morda v vas prebudila nekakšno nostalgijo, da ob naslednji priložnosti v vašem življenju ne boste oklevali odpirati vrat trkajoči zveri, da bi vas, kot taka, edina lahko spomnila na pozabljenega človeka.

gledališki list

vol1 (pdf 499kb)
vol2 (pdf 190kb)

 

foto-galerija vpletenih v primer ugo:



 

SIMONA IN ALBERt NA FOTOGRAFSKEM SAFARIJU:


 

uga lahko prilepite na namizje:


1024x768

1280x1024


1024x768

1280x1024

 

poleg brahmsa ugo rad posluša:

glasba1

glasba2