AVTONOMNA CONA EKSCES!JA >>> SPLETNA LITERARNA ZB!RKA


0     1     2     3    

 

MITJA DRAB

16.05.08

 

 

VSI SO ODŠLI

Vsi so odšli

Odšel je oče, brat je odšel,
nihče ni pustil sporočila.

Stara sodnica, soseda je odšla,
po navadi se je sprehajala po ulici v rumenem krilu s svojo vnukinjo
in se pod pretvezo mrščila, da je vsakdo, ki jo je videl, pomislil,
kako je stroga.

Odšel je potepuški pes, ki se je rad nastavljal soncu pred mesnico,
včasih mu je mesar vrgel želodec ali kost.

Odšel je mladi cigan,
na stopnicah banke je čakal,
vsakemu je podaril nasmeh za petdeset tolarjev.

Odšla je branjevka z domačim kisom,
na tržnici ni bilo nižje cene za liter in pol.

Odšla je suhljata knjižničarka.
Znala mi je ponuditi kozarec čiste vode in mi povedati o časih.

Odšla sta Žiga in Maša.
Za vrtcem sta stikala glavi in poskušala nove stvari.

Moja ljubezen je odšla,
čeprav ni bila nikoli bolj varna.

Srce trosim po tlakovanih cestah in vogalih,
pa so žal vsi odšli.

 

KO JOKAM

Ko jokam,
jokam dve solzi:
eno rdečo in eno rumeno.

Rumena solza je za vse svetnike
tega sveta,
je vodnjak,
iz katerega črpam
svojo zlato mivko.

Rdeča solza je za popkovino,
ker je popkovina pretrgana.

 

MRTEV PES

Pod staro železnico
je mrtev pes.

Nihče ne ve, kako dolgo že leži
tam.

(Krik mi
zbudi
vijolice.)

Na njegovih kislih beločnicah
cveti rosa
iz njegovih raztrganih jeter
sili dan.

Pod staro železnico
je mrtev pes.